|
|
Koloradski hrošč ali krompirjevec - Leptinotarsa decemlineata (Say 1824) (Coleoptera; Chrysomelidae) Sinonimi
Narodna imena v nekaj jezikih
Bayerjeva koda LEPTDE Opis Odrasli osebek: Hrošč je dolg okrog 10 mm, jajčaste oblike na hrbtni strani, na trebušni pa je sploščen. Samec je malo manjši in bolj podolgovat kot samica. Osnovna barva telesa je rumeno oranžna, črne vzporedne črte, ki jih je deset so na pokrovkah. Na glavi ima med očmi črno pego, na vratnem ščitku pa še več črnih peg, od katerih se dve združujeta tako, da tvorita obliko črke V. Jajčeca: Merijo 1,2 mm, so podolgovato valjasta, oranžne barve. Odložena so v jajčna legla na spodnjo stran lista, po 12 do 80 jajčec, v povprečju pa 30. Ličinke: Odrasla doseže dolžino do 15 mm. Ličinke prvega in drugega stadija dosežejo 4 mm, tretjega in četrtega pa 4 do 15 mm.. Telo je mehko z izbočenim zadkom, svetlo do temno rdečkasto ali oranžno, s črno glavo, črne so tudi noge in ščitek. Na bočnih straneh ima vsaka po dve vrsti črnih pik. Buba: Je dolga približno 10 mm, je umazano rdeče barve. Razširjenost in širjenje Koloradski hrošč je po poreklu iz Severne Amerike. Njegovo ime povezano s planoto Colorado, čeprav najbrž izvira iz Arizone ali Nove Mehike. Prva najdba hrošča je iz leta 1811, Say ga je prvič opisal leta 1824. Leta 1875 se je razširil do Atlantske obale, leta 1876 so ga našli v bremenskem pristanišču in še večkrat nato v drugih evropskih pristaniščih. Leta 1922 so ga odkrili v Franciji v 21 območjih, nakar se je širil proti vzhodu. V Sloveniji so ga našli prvič leta 1946 na Krškem polju (kamor naj bi bil zanešen s krompirjem leta 1944). Leta 1947 je ugotovljen v okolici Zaprešiča na Hrvaškem itd. V Evropi se ni udomačil v Veliki Britaniji in Skandinaviji, čeprav so ga zabeležili. Na drugih kontinentih se njegova navzočnost omenja v Aziji, Kanadi in že prej omenjeni Severni Ameriki in Srednji Ameriki. Za Avstralijo ni navedb, v Afriki pa je navzoč v Gabonu. Hranilne rastline Prvotno se je hranil z divjimi razhudniki, nato pa se je prilagodil na krompir, ki mu je tudi danes glavna gostiteljica. Občasne gostiteljice so: jajčevec (Solanum melongena), grenkoslad (Solanum dulcamara), pasje zelišče (Solanum nigrum), paradižnik (Lycopersicum esculentum), ki ima manj tomatina, črni zobnik (Hyascyanus niger), volčja češnja (Atropa belladona), nekatere vrste okrasnega tobaka. Koloradski hrošč je torej oligofag. Poškodbe Hrošči in ličinke objedajo listje krompirja in drugih gostiteljev od roba ali pa objedajo listne ploskve pri čemer ostanejo nedotaknjene včasih le prevodne cevi. En odrasel hrošč poje 259 mm2 listne površine pri 16°C, 422 mm2 pri 21°C in 800 mm2 pri 25°C. V povprečju požre 120cm2. Samica mora zaužiti 20 cm2 lista preden odloži jajčeca. Ličinka L1 zaužije 20 mm2 skozi 3-4 dni, L2 150 mm2, 3-7 dni, L3 520 mm2 4-8 dni, L4 pa 2300 mm2, 5 - 11 dni tako, da dokler pride v stadij bube zaužije 28-30 cm2. Če je uničeno 20% krompirjeve cime po navedbah Maceljskega s sod. (1999), to ne zniža pridelka. Vendar pa je pomembno kdaj je cima prizadeta. Če je napad močan na začetku oblikovanja gomoljev, je to nevarno za pridelek, če je napad pred izkopom to ne predstavlja nevarnosti za pridelek. Napad pred cvetenjem je za 2-5 krat nevarnejši, kot po cvetenju. Če ni listja se hrošči hranijo jeseni tudi s krompirjevi gomolji. Razvojni krog Koloradski hrošč ima ponavadi dva rodova na leto, možen je tudi tretji. Prezimijo hrošči v zemlji, ki spomladi proti koncu aprila ali v prvi polovici maja zapustijo prezimovališče in pridejo na plan. Slednje pospeši temperatura v 14,5°C, v globini 10 cm. Hrošči preletavajo na krompirišča, ko je temperatura višja od 20°C. Po dopolnilnem prehranjevanju se po 6 do 12 dneh parijo. Samice odlagajo jajčeca lahko več kot en mesec.
Ena odloži 400 do 800 jajčec, v ugodnih razmerah tudi do 1100. Ovipozicija je na spodnjo stran lista v jajčna legla. Plodnost samic in čas odlaganje jajčec zavisi od količine in vrste hrane, temperature, relativne zračne vlage, svetlobe.
Embrionalni razvoj traja 5 do 12 dni, pri čemer je razvojni prag 12°C, ko se začnejo ličinke izlegati, pod 12°C pa se ne. Prve ličinke se pojavljajo konec maja ali v začetku junija, že množično pa konec junija. Ličinke se levijo trikrat. V L1 razvojni fazi ostanejo skupaj, pred levitvijo se razidejo. Celoten postembrionalni razvoj traja 14 do 22 dni. Nato odidejo ličinke L4 v tla, kjer se v posebni bubni zibelki zabubijo. Za razvoj bube je pomembna temepratura nad 11,5°C, katerih vsota mora doseči 180°C. Tako se po približno dveh tednih izležejo hrošči prve generacije, ki pridejo na prosto v sedmem mesecu.
Hrošči prve generacije, ki se pojavijo od srede julija, do konca septembra nadaljujejo s svojim razvojem, odlagajo jajčeca, izležejo se ličinke, ki se levijo. Hranijo se spet s krompirjem, ki pa je tedaj bolj bujen in zato manj prizadet. Zaradi bolezni (predvsem fitoftore) pa jim lahko primanjkuje hrane. Ličinke L4, se spet zabubijo v tleh na globini 10 cm in po približno 14 dneh se izležejo hrošči. To je ponavadi septembra.
Pred par leti, ko so v nekaterih predelih Slovenije hrošči druge generacije ostali v diapavzi zaradi izjemne suše, so se prikazali na površju šele ob naslednjem močnem dežju. Tedaj ni bilo več krompirja na njivah, hrošči so iskali nadomestno hrano plevele, paradižnik ... Hrošči se lotijo tudi gomoljev, ki ostanejo raztreseni na površju njiv, če ni druge hrane. Nato gredo prezimovat. Vrabl (1986) navaja, da hrošči lahko prezimujejo celo dve leti zapored in se pridružujejo spomladi hroščem, ki so prvič prezimili. Varstvo Naravni sovražniki koloradskega hrošča so nekatere ptice, ki se z njimi hranijo, pa tudi manjši sesalci. Med žuželkami jih plenijo predvsem hrošči brzci, plenilske stenice, strigalice. V telesu koloradskega hrošča živijo tudi nekatere entomopatogene ogorčice, jajčeca hroščev pa parazitirajo najezdnice. Hrošče v tleh, zlasti prek zime okužujejo entomopatogene glive kot npr. Beauveria bassiana. Veliko raziskav je bilo že narejenih tudi v zvezi z vnašanjem naravnih sovražnikov iz hroščeve pradomovine, ki pa v novem okolju niso najbolj učinkoviti. Še največ izgleda nudi osica Edovum puttleri ter stenica Perilus bioculatus. Na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis je bioinsekticidni pripravek Novodor, za zatiranje koloradskega hrošča, ki pa pri nas nima registracije. Na podlagi genetskih transformacij je že vzgojen transgeni kultivar krompirja, ki proizvaja toksin bakterije Bacillus thuringiensis in ki prizadene koledarskega hrošča, če se hrani na takšnem krompirju.
Maceljski in njegovi sodelavci (1999) opozarjajo, da bi moglo pri večji vključitvi takšnega sortimenta priti do pojava rezistentnosti na B. t. toksine, podobno kot se to dogaja pri uporabi kemičnih sredstev (insekticidov).
Kemično zatiranje je tudi pri nas splošno razširjeno saj je na razpolago trenutno 19 aktivnih snovi in 24 na njihovi osnovi izdelanih pripravkov, ki so v obliki močljivih praškov (WP) in koncentratov za emulzijo (EC). Pomembno je, da se sredstvo uporabljajo pravočasno glede na razvojne faze koloradskega hrošča. Spomladanske hrošče, ki prilezejo iz zemlje ponavadi ni treba škropiti, razen v primerih če je krompir slab in če sta več kot 2 hrošča na grmu. Ličinke se zatira, če je več kot 10-15 ličink na vsakem grmu do cvetenja, kasneje pa je dopuščeno večje število. Hrošče prve nove generacije zatiramo, če jih najdemo več kot 5 na enem grmu, ličinke pa če jih je več kot 20-30 na grm in je vsaj še 20 dni do izkopa.
Zavedati se je treba, da je koloradski hrošč zelo izpostavljen pojavom rezistence. Najprej je bila na DDT pripravke, kasneje po prenehanju njihove uporabe pa je ugotovljena pri organskih fosforjevih estrih, karbamatih, pietroidih. Maceljski s sodelavci (1999) priporoča uporabo insekticidov ko se je izleglo 30-50% ličink. To so organski fosforni estri, karbamati piretroidi. Tam pa, kjer je že rezistenca navzoča se uporabljajo regulatorji razvoja, katerih delovanje je usmerjeno na L1 in L2 in se zato ne sme čakati da bi presegle ličinke velikost 4 mm. Regulatorji delujejo 20-30 dni. Če se škropljenje zamudi, sredstva niso več učinkovita. Pri nas so za te namene pripravki heksaflumuron, teflubenzuron, lufenuron.
Po tem so še nereistoksini (bensultap, tiociklam), ki delujejo na ličinke in imidaklorprid, s katerim se tretira gomolje in deluje 55-70 dni. Če se krompir z njim škropi, sredstvo deluje 20 dni. Vendar se je zaradi nevarnosti rezistence raje posluževati tretiranja gomoljev.
Zaradi nevarnosti pojava rezistence, sredstva menjavati, uporabljati jih iz različnih skupin, npr. ne samo piretroidov, ker je s tem manj nevarnosti za pojav rezistence. Vključiti tudi rastne regulatorje. Prašiva so z ekološkega vidika in osebne varnosti manj primerna.
Besedilo: Lea Milevoj, BF, Inštitut za fitomedicino, Ljubljana, nov. 2000 |
||
|
|||
